Test ravnega dvigovanja nog (SLR) za sindrom ledvenega radikularnega dela ledvene hrbtenice

Test dviga ravne noge je eden od najpogosteje znanih ortopedskih testov, ki se uporablja pri ocenjevanju ledvenega radikularnega sindroma. Pozitivni test se v literaturi zelo razlikuje, saj nekateri avtorji primerjajo kot pasivnega upogibanja v kolku med prizadeto in neprizadeto okončino, drugi pa kot pozitiven rezultat opisujejo ponovitev bolnikove znane bolečine v nogi. Še danes ni soglasja o normativnih vrednostih upogibanja v kolku za ta test. Poročanje o rezultatu kot ponovitvi pacientove znane bolečine v nogi, ki je značilen znak ledvene radikularne bolečine, je bolj smiselno s patoanatomskega vidika, saj je cilj testa napenjanje sedečega živca, ki izzove takšne simptome.

Pregled Cochrane, ki ga je leta 2010 opravil van der Windt et al, in sistematični pregled, ki ga je leta 2012 opravil Scaia et al, na splošno poročata o večji občutljivosti kot specifičnosti testa v primerjavi s kirurškimi izvidi herniacije ledvenega diska, pri čemer je negativno razmerje verjetnosti znašalo do 0,27. Skoraj vse primarne študije imajo neko vrsto pristranskosti in "reprodukcija bolečine" v mnogih študijah tudi ni bila usklajena s trenutnimi simptomi bolnika. Torej lahko rečemo, da test nima diagnostične vrednosti za potrditev ledvene radikularne bolečine zaradi herniacije ledvenega diska, ima pa lahko vsaj zmerno klinično vrednost za izključitev njene prisotnosti.

Test izvedemo tako, da bolnik leži v ležečem položaju na klopi. Stojite na prizadeti strani in primite bolnikovo nogo tako, da zagotovite popolno iztegnitev kolena med testom. Nato počasi dvignite nogo, da povzročite upogib kolka, pri tem pa ohranite popolno iztegnitev kolena, in pozorno opazujte bolnikovo reakcijo.

Tudi v tem primeru se test šteje za pozitivnega, če se ponovijo bolnikove znane bolečine, ki se širijo po nogi. Ker je cilj testa obremenitev sedalnega živca, se lahko za oceno reprodukcije simptomov uporabijo postopne spremembe. Na primer dodajanje upogibanja gležnja na mestu neugodja za okrepitev simptomov ali poziv pacientu, naj upogne vrat, da bi povečal odziv na simptome.

Zaključek: poseben test je dober le toliko, kolikor je dobra vaša klinična utemeljitev, rezultate pa je treba ovrednotiti v okviru celotne klinične slike.

Drugi pogosti testi za lumbalni radikularni sindrom so:

• Test dviga prekrižanih ravnih nog (bolj specifičen)
• Test upogibanja kolena v predklonu (L2-L4)
• Test tetive
• Preskus strmine

21 NAJBOLJ UPORABNIH ORTOPEDSKIH TESTOV V KLINIČNI PRAKSI

• • Ime*
• • E-pošta*

Δ

Van Der Windt DA, Simons E, Riphagen II, Ammendolia C, Verhagen AP, Laslett M, Devillé W, Deyo RA, Bouter LM, de Vet HC, Aertgeerts B. Fizikalni pregled za ugotavljanje ledvene radikulopatije zaradi herniacije diska pri bolnikih z bolečino v križu. Podatkovna zbirka sistematičnih pregledov Cochrane. 2010(2).

Scaia V, Baxter D, Cook C. Test z dvigom ravne noge, ki temelji na provokaciji bolečine, za diagnosticiranje herniacije ledvenega diska, ledvene radikulopatije in/ali išiasa: sistematični pregled klinične uporabnosti. Journal of back and musculoskeletal rehabilitation. 2012 Jan 1;25(4):215-23.