Naučite se
Porcellinijev test | Raztrganina posteroinferiorne labele | Ocena rame
Porcellinijev test je razmeroma nov ortopedski test za ocenjevanje posteroinferiornih labralnih raztrganin, ki vodijo v posteroinferiorno nestabilnost.
Morey et al. (2016) so predstavili Porcellijev test kot nov test pri diagnosticiranju raztrganin zadnje labrele. V svoji študiji so ugotovili visoko zanesljivost med pregledovalci nad točko 8 in zelo visoko natančnost s 100-odstotno občutljivostjo in 99-odstotno specifičnostjo pri diagnosticiranju raztrganin zadnje labrele. V tej študiji je bil Porcellijev test boljši od drugih običajnih testov, kot so Jerk, Kimov test ter test obremenitve in premika. Čeprav se zdi, da je ta test zanesljiv in zelo natančen, ga druge študije še niso potrdile. Zaradi tega ji pripisujemo zmerno klinično vrednost za odkrivanje in izključevanje raztrganin zadnjega labruma.
Če želite izvesti Porcellijev test, naj pacient sedi ali stoji. Podobno kot pri testu aktivne kompresije bolnik privede ramo v devetdesetstopinjsko fleksijo in deset do petnajst stopinj addukcije, pri čemer je rama v največji notranji rotaciji, tako da je bolnikov palec obrnjen navzdol. Izpraševalec stoji za pacientom in z eno roko stabilizira lopatico. Nato naj bolnik dvigne roko proti uporu, ki ga izvaja preiskovalec.
Pregledovalec opazi bolečino in moč.
V drugem delu tega testa pacient zavzame popolnoma enak položaj kot v prvem delu. Šele zdaj preiskovalec premakne palec svoje stabilizacijske roke bolj lateralno, tako da ga postavi na posteriorno sklepno linijo, s čimer ohrani zmerno anteriorno silo, da prepreči subluksacijo glavice humerusa posteriorno. Nato se manever ponovi.
Ta test je pozitiven, če se bolečina s šibkostjo ali brez nje, ki jo opazimo v prvem delu testa, v drugem delu testa zmanjša ali odpravi. Če bolečina vztraja tudi pri drugem manevru, to kaže na patologijo AC sklepa.
Biomehanska utemeljitev, ki jo avtorji navajajo za ta test, je, da največja napetost zadnje kapsule deluje s kompresijsko silo na raztrgan labrum v položaju fleksije naprej, addukcije in notranje rotacije. Pri aktivni elevaciji proti uporu poteg deltoida povzroči posteriorno translacijo glavice humerusa in dodatno kompresijo raztrganega labruma. Morey et al. (2016) so to anatomsko podlago testa potrdili tudi pri radiografskem slikanju. Ugotovili so, da se je pri bolnikih z raztrganim zadnjim labrumom v primerjavi z zdravo kontrolo v prvi fazi preskusa glavica humerusa premaknila bolj posteriorno. V drugi fazi so rentgenogrami pokazali, da je preiskovančev palec lahko preprečil posteriorno translacijo.
21 NAJBOLJ UPORABNIH ORTOPEDSKIH TESTOV V KLINIČNI PRAKSI
Drugi pogosti ortopedski testi za oceno posteriorne nestabilnosti glenohumeralnega sklepa so:
Vam je všeč, kar se učite?
KUPITE CELOTNO KNJIGO ZA OCENJEVANJE PHYSIOTUTORS
- 600+ strani e-knjige
- Interaktivna vsebina (neposredna video predstavitev, članki v PubMedu)
- Statistične vrednosti za vse posebne teste iz najnovejših raziskav
- Na voljo v 🇬🇧 🇩🇪 🇫🇷 🇪🇸 🇮🇹 🇵🇹 🇹🇷
- In še veliko več!