Znak Flick | Sindrom karpalnega kanala | Ocenjevanje zapestja in roke

Na naši spletni strani smo obravnavali več testov za sindrom karpalnega kanala in njegovo diferencialno diagnozo. Večina posameznih provokacijskih testov daje le šibko diagnostično natančnost, najboljša razpoložljiva orodja, ki jih imamo na voljo, pa so natančna anamneza bolnika in skupinski izvidi, kakršne so predlagali Wainner in sod. (2005).  Wainner je v svoje klinično pravilo za napovedovanje vključil tudi znak flick, zato si podrobneje oglejmo njegovo individualno veljavnost.
Sistematični pregled, ki so ga opravili D'Arcy in sod. (2000) se sklicuje na ugotovitve diagnostične natančnosti prvotnega zagovornika znaka Flick, ki je bil Pryse-Phillips leta 1984. V prvotni študiji je bila občutljivost znaka Flick 93-odstotna, specifičnost pa 96-odstotna. Te ugotovitve so kritizirali kolegi, ki jih kmalu po prvotni objavi niso mogli ponoviti v podobnih študijah. Leta 2004 so Hansen in sodelavci v svoji študiji diagnostične natančnosti ponovno ocenili znak migetanja in prav tako ugotovili 37-odstotno občutljivost in 74-odstotno specifičnost, s čimer so potrdili splošno šibko klinično vrednost znaka migetanja pri diagnosticiranju sindroma karpalnega kanala.

Znak flick je bolj ugotovitev iz anamneze bolnika kot pa poseben test. V bistvu želite izvedeti, ali bolnik premika prizadeto roko, da bi ublažil simptome, kot sta bolečina in parestezija. Predstavljajte si gibanje roke, kot pri stresanju termometra.

Tresenje roke in zapestja mora zmanjšati simptome sindroma karpalnega kanala, da je znak flick prisoten ali pozitiven.

21 NAJBOLJ UPORABNIH ORTOPEDSKIH TESTOV V KLINIČNI PRAKSI

• • Ime*
• • E-pošta*

Δ

Drugi pogosti testi za oceno sindroma karpalnega kanala so:

• Tinelov znak na zapestju
• Phalenov test
• Klinično pravilo za napovedovanje CTS
• Test kompresije zapestja
• Nevrodinamski test zgornjih okončin 1 (ULTT1)
• Test dviga roke

D'Arcy, C. A., in McGee, S. (2000). Ali ima ta bolnik sindrom karpalnega kanala? Jama, 283(23), 3110-3117.

Hansen, P. A., Micklesen, P. in Robinson, L. R. (2004). Klinična uporabnost manevra flick pri diagnosticiranju sindroma karpalnega kanala. American journal of physical medicine & rehabilitation, 83(5), 363-367.

Krendel, D. A., Jöbsis, M., Gaskell Jr, P. C. in Sanders, D. B. (1986). Znak flick pri sindromu karpalnega kanala. Journal of Neurology, Neurosurgery, and Psychiatry, 49(2), 220.

Wainner RS, Fritz JM, Irrgang JJ, Delitto A, Allison S, Boninger ML. Razvoj kliničnega pravila za napovedovanje diagnoze sindroma karpalnega kanala. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation. 2005 Apr 1;86(4):609-18.